nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2007, poved v sobesedilu:
Edini, ki nazadnje ostane kot popolnoma osamljen »zadnji človek« v pogubnem procesu čredenja ljudi, je neizobraženi, družbeno in zasebno neuspešni ter iz nespoštljivosti do samega sebe in življenja nasploh nemarno zapiti Bérenger kot Ionescov poslednji porog, namenjen predstavnikom duhovne, znanstvene, gospodarske, politične in vsakršne druge družbene elite.
Režiser je (z asistenco) domišljeno, pregledno in natančno vodil do absurda tragikomično dogajanje, naravno prepletal množične skupinske prizore (posebno poudarjenega strahu pred nosorogi) s pomensko izbrušenimi dialogi med nosilnimi protagonisti (pri tem je imenitno izkoristil tudi sporočilne seštevke, ki izvirajo iz vzporednega poteka dveh samostojnih dialogov) ter selektivno uporabil izbrane sestavine žive odrske izraznosti. Za temačno "predkataklizmično" razpoloženje enovitega prizorišča, možnosti hipnih preskokov iz eksteriera v interier in tudi za učinkovite vidne posledice uničevalnega pohoda vse večje črede
nosorogov je duhovito in premišljeno poskrbel scenograf (za natančno razčlenjeno osvetlitev pa Pascal Mérat).
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani