nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2007, poved v sobesedilu:
Roman je kompozicijsko precej linearen, pretekli dogodki so pripeljani skozi Miljanine spomine in rekonstrukcije, vendar razen z nekaj izjemami, recimo ob prepoznanju materinega ljubimca, nedramatično, čeprav je vmes prav akcijski del s streljanjem, konec ostaja odprt, razrešitev skladna z naslovom. Flisarjeva proza ima vedno modroslovno noto, in oče s svojimi izkušnjami in razočaranji je nekajkrat prav udaren rezoner, čeprav omiljen skozi hčerino optiko. Precej je poudarjena jezikovno plast; pripovedovalka ni samo prizadeta ubožica, kot recimo Kosmačevi posebneži ali Sosičeva Balerina, temveč je v procesu ponovnega učenja jezika, njeni možgani so poškodovani in morajo najti nove poti za pomnjenje, zato je njen jezik ne samo netekoč, temveč tudi na ravni besed razbit, razsekan, besede deli, pisane so ne samo mimo pravopisa, temveč tudi vsakič drugače, nedosledno, brez razvidne logike, enako je na ravni stavka.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani