nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2007, poved v sobesedilu:
Še zdaleč ni res, da bi ga najbolj označevala r(u)java barva, pa so ga naši predniki poimenovali ravno - ruj.
Saj jeseni pordeči, ne samo porumeni in porjavi, tudi listje drugih, celinskega podnebja vajenih grmov in dreves, na primer trdoleske, rdečega drena, trepetlike ali divje češnje, rujevemu, ki skriva v sebi občutljivost toploljubnega primorskega grma osončenih in toplih rastišč, spominjajočih na bližino odprtosti, čutnosti in mediteranskega morja, pa vendarle nobeno ni enako. Je to eden od razlogov, da se pesnik in pisatelj, ornitolog, zagovornik narave in pisec neponovljivih esejev o njej,, k ruju, »ljubljenemu grmu«, kot je zapisano na platnici njegove najnovejše knjige poetizirane proze Lepolistje: prebiranje rujevih listov, vrača vedno znova, »da ga še enkrat prelista«?
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani