nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2007, poved v sobesedilu:
Brezkompromisnost in grozote totalitarizma se v pogovorih izgubljenih otrok kažejo kot vsakdanje dejstvo, normalna usoda. Miselnost, da je vsa ta absurdnost sprejemljiva, družba in okolje že otrokom privzgajata s prijaznimi besedami, grožnjami ali po potrebi tudi s fizičnim nasiljem. Dragomán zna izbrati jezik, s katerim vznemirljivo ubesedi absurdnost družbe: »... sva se s samo spogledala in vedela, da sva resnično v hudih škripcih, in tedaj je rekel, da bo najbolje, če odideva na železniško postajo, skočiva na kak tovorni vagon in se odpeljeva v Petroženy in se priglasiva za, ker je slišal, da tam zaposlujejo tudi otroke, in ko se priglasiš za delo, te čisto nič ne vprašajo, ker je tam vedno tako velika potreba po delavcih, toda jaz sem mu rekel, da naj on gre, če hoče, jaz pa ne bom šel, ker mi ni do smrti od pljučne silikoze«.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani