nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2007, poved v sobesedilu:
V primerjavi z večino drugih angažiranih avtorjev se izogne pastem ideološkega, saj svojega gledališča ne žrtvuje za idejo, ker je gledališče za kaj takšnega predragoceno; zatočišče smisla ostaja bogastvo jezika, ki je močnejši od oseb na odru in v tem tragičnem boju podležejo junaki in jezik, ki na koncu ostane vzvišen zmagovalec, četudi gre zgolj za tuljenje nosorogov. Ionesco govori o temeljnih strahovih skozi emancipiran gledališki jezik, ki je neskončno bogat, nepredvidljiv, neprevedljiv in hkrati univerzalen.
Kot pravi v gledališkem listu je poleg fašizma in drugih oblik totalitarizma glavna tarča Ionescove satire v Nosorogih nepopustljivi racionalizem, ki že od 17. stoletja nepopustljivo obvladuje celotno ne samo francosko, ampak v veliki meri tudi evropsko književnost in celotno miselnost.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani