nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2007, poved v sobesedilu:
Ionesca ocenjuje kot veliko sintezo avantgardista in klasika 20. stoletja, ki svoje igre vrača skozi zguljene žanre komedije, tragedije, farse, bulvarke in psihološke drame k nečemu ritualnemu, univerzalnemu, ljudskemu, prvinskemu kot otroška igra. V primerjavi z večino drugih angažiranih avtorjev se izogne pastem ideološkega, saj svojega gledališča ne žrtvuje za idejo, ker je gledališče za kaj takšnega predragoceno; zatočišče smisla ostaja bogastvo jezika, ki je močnejši od oseb na odru in v tem tragičnem boju podležejo junaki in jezik, ki na koncu ostane vzvišen zmagovalec, četudi gre zgolj za tuljenje nosorogov. Ionesco govori o temeljnih strahovih skozi emancipiran gledališki jezik, ki je neskončno bogat, nepredvidljiv, neprevedljiv in hkrati univerzalen.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani