nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2007, poved v sobesedilu:
Na mogoče konotacije tega segmenta predstave lahko samo opozorimo. Če se zdi dejstvo, da je prvi od igralcev z noži in drugi Srb, ki je pred premiersko hrvaško publiko vzbudilo dodatne (politične) asociacije, pri nas zanemarljivo, in če se pomislekom o »neizvirnosti« surove igre, ki jo je izrazil del hrvaške kritike, izognemo kot nesmiselnim, potem lahko igro z noži razumemo zlasti kot neposreden stik z realnim, ki se vzpostavi najprej z omenjenim recepcijskim obratom, nato pa s povsem stvarnim vdorom (vbodom) realnega (ostre kovine) v telo performerja, preko njega pa tudi v telo gledalca. Seveda je tu posredovanost neizogibna (čeprav bi predstava k igri lahko povabila tudi gledalce ...), a zato nič manj »resnična«: gledalčevo srečanje s pogledom na kri in performerjevo poškodbo oz. (zatajevano) bolečino je kljub odsotnosti fizičnega doživetja prav tako travmatično in nelagodno, učinek te preproste in absurdne, a v bistvu kar najbolj zavezujoče igre, pa je v nekem približku
- taka je vsaj izkušnja podpisanega - podoben katarzičnemu občutju ob doživetju antične tragedije.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani