nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2007, poved v sobesedilu:
Sledi početverjeni ritual povzemanja renomiranih avtorskih modelov na ozadje projiciranih osebnosti iz kanona sodobnega uprizarjanja (odrska ceremonija ohranja logiko nizanja igralskih prispevkov). Uprizoritelji se lotevajo posrednega »ubijanja« lastnega »tekmeca« sistematično: ob vstopu na oder poda vsak klinično pronicljiv dramaturški razrez logike izbranega postdramskega opusa in ga nato evocira še z živo repliko enega od kanoniziranih performativnih aktov: uprizori graciozno umiranje v dimu zadnje cigarete á la Pina Bausch, ki se »pietajevsko« namesti poleg naključnih statistov iz publike; preveri smrtno dimenzijo nastopov Etchellsa, ko v razpotegnjeni maniri razbija polžasto zaporedje v doze privitih žarnic;, virtualna La Ribot, gola leže v razlito vedro rdeče barve, nato pozicionira kote gledalčevega zrenja; Zanki, virtualna, se gola intenzivno klofuta. Učinek nekdaj revolucioniranih izpeljav variira v izrazitosti (gledalčeva vnaprejšnja poznavanje predstavljenih avtorjev ni
prvi pogoj za vzpostavljenje identifikacije), tisti »več«, za katerim segajo, pa je v tokratnem kontekstu aplavz manipulativne (a zelo podporniške) publike, ki naj ga sproži konec rekonstrukcije.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani