nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2007, poved v sobesedilu:
Trganje Ambrusa iz (delno diktirane, delno spontane) amnezične politične in medijske stvarnosti je tako bistvena kvaliteta tega dogodka, ki se naseljuje v samem travmatičnem jedru slovenske politične mitologije, pa čeprav ne skriva svojih scenskih oz. konceptualističnih izvorov.
Scensko dimenzijo te več kakor paradigmatične, eminentno politične »predstave« dopolnjuje tudi uprizoritveni okvir, ki ga z dolgotrajnim mantričnim izklicevanjem enega samega simptomatičnega imena opiše sam, ki se tik pred koncem pridruži zboru in se na projekcijah instalira v nekaj ključnih točk slovenstva (, itn.), od koder se brez prestanka razlega neznosno isti refren »Cigani, Cigani, Cigani ...«: da bi slišali, kar smo morda preslišali, da ne bi pozabili, česar ne bi smeli nikoli pozabiti.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani