nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2007, poved v sobesedilu:
K učinku najbolj pripomore dvoje: diskrepanca med vzvišeno formo antičnega zbora, v kateri vztrajajo štirje performerji (,,,), in vulgarno dikcijo množice, posneto ob več priložnostih (najbolj prepoznavna »speva« sta nemara seja krajevne skupnosti in obisk predsednika pri Strojanovih), ki jo zdaj grozljivo natančno in intenzivno, z vsemi vzkliki in medmeti vred nastopajoči rekonstruirajo, nato pa seveda sama vsebina, sovražni govor te množice, ki ga je »Ambrus« legaliziral do take mere, da je danes postal del vsakdanjega političnega besednjaka (pomislimo na enega od predsedniških kandidatov v nedavni kampanji in na njegovo primitivno populistično retoriko). Negativni »legalizem« Ambrusa se potemtakem kaže v popolni odpovedi pravne države in legitimizaciji nasilja nad manjšinskim delom prebivalstva ter v poskusu »pravne« implementacije diskriminatornih režimov, ki postanejo orodje samoumevne politične retorike brez možnosti kakršne koli korekcije ali nadzora s strani »odpovedane«
države. In ravno to je tisto, kar je v SNG najbolj intrigantno: na prizorišču Stare elektrarne potemtakem ne gledamo (točneje: poslušamo) spopada dveh nasprotujočih si strani (večine in manjšine, vaščanov in marginalcev, Boljslovencev in Manjslovencev), temveč dekonstrukcijo (pravne) države; premier je skupaj s svojimi ministri v Ambrusu izpeljal predstavo slovenskega narodnega gledališča par excellence, z vsemi izpadi vred, hkrati pa »performativno« (tako rekoč suicidalno) demontiral državo, katere (totalitarni) sinonim je.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani