nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2007, poved v sobesedilu:
Za najnovejšo priredbo in postavitev Ostržka se zdi posebej značilna uporaba analitične dramaturške tehnike, ki spodbuja in razvija zagonetno občutje nepredvidljivosti dogajanja, v jezikovnem oz. slogovnem pogledu pa kontrastiranje med klasično rimanimi upesnjenimi deli besedila ter tu in tam tudi zelo slengovsko aktualiziranimi proznimi dialogi (denimo naslovnega junaka z dandanašnjim najstnikom). Uprizoritev v nizu asketsko očiščenih, stripovsko stiliziranih ter grobo shematiziranih in poenostavljenih prizorov preigra seveda le del »postaj« z Ostržkove poti, tokrat od uvodnega nemočnega visenja nevzgojenega lesenjačka na drevesu (pod katerega je, kot se pozneje izkaže, na nagovarjanje rokovnjaškega para Mačkona in naivno zakopal prgišče zlatnikov) do njegovega končnega »učlovečenja« ob pomoči Dobre vile ob čudežno najdenem in odrešenem očetu oz. »stvarniku« Pepetu.
Režiser in avtor likovne podobe (komedijantsko funkcionalna kostuma je prispevala Maja) sta se
odločila za lutkovno tehniko preprostih marionet na kratkih navezavah (Ostržek, Dobra vila) in še preprostejših ročnih lutk (delno vodljivih tudi od zadaj) z ves čas odkritima interpretoma in animatorjema.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani