nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2007, poved v sobesedilu:
Krekova ukrajinska slovstvena usmeritev je pri vidna v nekaterih pesmih, priobčenih v zbirki Pisanice (1900) in v naslovu znamenite Dume iz Samogovorov (1908), medtem ko je pod psevdonimom pisal za Dom in svet članke o Ševčenku in ukrajinski ljudski pesmi ter knjižno izdal prevoda Ševčenkovega Kobzarja (1907) in Hajdamakov (1908). Pri Kreku v šenklavškem župnišču se je nekajkrat oglasil tudi in se pri njem seznanil z; od je pesnika pripeljal v bolj svobodomiselno dijaško Zadrugo, kamor so ga na predlog semiškega rojaka sprejeli v septembru 1894. Od Krekovega in svojega prvotnega svetovnega nazora se je začel odmikati v osmi, očitno pa se mu je odtegnil v dunajskih visokošolskih letih, o čimer priča med drugim pesem Moje barke (1898) iz Čaše opojnosti.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani