nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2007, poved v sobesedilu:
Perpetuum jazzile, ta navzven sicer precej zabaven in sproščen zbor navdušenih deklet in fantov, pa počne natančno to in še več - jazzovske godbe in popularna glasba so razlog za drugovanje in goreče prepevanje, kar je sicer lepo in zna biti na moč prijetno, ampak precej premalo za jazz, za tiste vedno znova pregnetene notranje napetosti, ki v svoji lastni navadnosti ne morejo predvideti končnega učinka. Spet smo bili priča »napačnemu« pojmovanju jazza, ki iz zgodovine jemlje prečiščeno, enodimenzionalno gradivo, milijonkrat poteptano, utrjeno in klišejsko sinkopo, ki domnevno ustreza množičnemu ušesu, in to ozkosrčno - pa obenem napihnjeno - ponuja kot koncertni paket.
Zasedba prepeva oziroma igra na všečnost, udarnost, notranja dinamika in nadrobnosti je ne zanimajo kaj preveč, rezultat pa je močno regresiven - sliši se kot neobvezna spremljava novodobnih elit, ki ne slišijo kaj dosti, a jih je bilo v seveda vse polno.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani