nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2007, poved v sobesedilu:
Režiser postavlja avtentičen primer domače politično, etično in ideološko angažirane partizanske dramske dediščine, nastale sredi narodnoosvobodilne vojne in revolucije, s polno spoštljivostjo do predloge in njenih protagonistov ter z odkrito težnjo, da z nekaterimi dodatnimi idejnimi izostritvami, redukcijami in stilizacijami, a tudi smiselnimi dodatki umetniško legitimno preveri aktualno subverzivnost tovrstnega političnega gledališča z vso njegovo naivno ideološkostjo in didaktičnostjo vred v dandanašnji »gluhi lozi« globalnega kapitalističnega potrošništva, političnega pragmatizma in oportunizma. Kot se za »učni komad« spodobi, dinamično in tu in tam kar trilersko napeto gledališko dogajanje uvede s filmskim dokumentarcem, s katerim sedanjega, do zgodovine vse bolj brezbrižnega gledalca primerno pripravi na zgodovinske okoliščine, v katerih se more ljudska igra tudi zdaj z vso svojo agitacijsko črno-belo drastičnostjo in plakatno površinskostjo dovolj prepričljivo
odigrati. In kot se za partizanski komad tudi spodobi, se dogajanje ne konča na odru, čeprav so na koncu po režiserjevi volji dobesedno vsi protagonisti pobiti od imaginarnega mitraljeza, ampak se s partizansko pesmijo Domovina naša je svobodna (ki jo živo zapoje Partizanski pevski zbor, posajen kar po avditoriju med občinstvom) demonstrativno preseli z odra med občinstvo, s prostora umetniške fikcije v prostor aktualne družbene resničnosti.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani