nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2007, poved v sobesedilu:
Seveda to ne bi bilo dovolj za gledališko predstavo, če ne bi niz presenetljivih mehaničnih atrakcij avtorja in izvajalca povezala in prepletla s skopo, a univerzalno otožno zgodbo o ljubezni med in lepo plesalko ter če ne bi v osišče vsega odrskega dogajanja postavila živega protagonista - nežnega, toplega in tankočutnega pripovedovalca, sproščeno samozavestnega animatorja mehanizmov in občinstva ter spontanega improvizatorja in zaupljivega izpovedovalca osebnih izkušenj, spominov in občutij.
Med sejmarsko slikovitim, preprostim in na videz okornim mehanizmom velikega stroja, ki kljub videzu odpadne odsluženosti zanesljivo deluje, z njim oživljeno pogrošno trivialno ljubezensko melodramo ter intimno osebno izpovedjo protagonista nastaja čudežno materializirana in poduhovljena uprizoritev, ki dobrodušno nagovarja nostalgične spomine gledalcev na otroštvo ter na ključne življenjske postaje pri spletanju ljubezni in prijateljstev. Z nedoumljivostjo na videz bizarnega
mehanizma iz odpadkov učinkovito ponazarja skrivnost življenja in sveta, z otožno ljubezensko zgodbo pa nas opominja na minljivost mladosti, ljubezni in življenja sploh.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani