nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2007, poved v sobesedilu:
Kadar postavitvi uspe odkriti izvirne odtenke tako mita kot odnosa (denimo v številnih in po vsem sodeč »avtobiografskih« - igralci so skupaj z režiserjem in Tiborjem soavtorji besedila - drobcih ali v angažirani kritiki Juanove nedvomno skrajno problematične mitske funkcije, čeprav se v vlogi njegov mit, sicer na novi podlagi, zgolj reproducira), je v vzpostavljanju stika z gledalci učinkovita (najduhovitejši je pri tem), čeprav uprizoritvena segmentiranost in fragmentarnost pogosto deluje tudi kot monotono veriženje replik in asociacij, brez prepoznavnega konteksta. Še bolj je uprizoritev provokativna, kadar gre v govorni fakturi, ki predstavlja glavno sestavino uprizoritve (ta je koreografsko samo nakazana, fizično pa bolj kot ne aluzivna), do - eksistencialne, erotične, seksualne itn. - skrajnosti oziroma kadar navsezadnje uspe prizorom, ne glede na njihovo spolno določenost, podeliti nekakšno melanholično avro (pri tem se odlikujeta zlasti in), neke vrste transcendentalno
dimenzijo, ki z inavguracijo izvirne človekove samote sega čez znano, preverjeno in pričakovano.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani