nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2007, poved v sobesedilu:
Žanri so parodirani v hipertrofirano zmesjo tragedije, melodrame, muzikalske "sprostilnosti" in senčnih sekvenc trde pornografije, ki citira filmske atmosfere od E. Wooda do O. Wellesa, vgrajuje mimobežne trenutke »nabildane« golote in bliža gledalca indiferenci. Oder opozarja, da je njegova prefriganost le fingirana in na koncu skoraj odganja avditorij, češ saj ni čemu ploskati: gre za stvarnost, ki jo živimo, le da njenega osnovnega modela nihče ne prepozna. Izvedbeni vitalizem, ki je poln zastavne telesnosti tudi pri nezastavnih akterjih, spomni, da v slovenskem gledališču predstave tako širokega zamaha skoraj ne nastajajo več.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani