nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2007, poved v sobesedilu:
Seveda, še vedno gre predvsem za odrsko fikcijo, ki ohranja osnovne meje gledališke iluzije, a v izvedbeni obliki prebija natančno označeno in sprejemljivo mejo parterja in odra. Tako se kolaž delno že prav »"svetoboljsko" patetično« gnusnih prizorov, med seboj prešitih s pomočjo krepljenja učinkov, ne fabuliranja zgodbe, ki je pravzaprav prej osnutek - sam proti vsemu - oblikuje v že skoraj »tipično« postdramsko gledališko obliko. Meja med igralci ( Camilletti, Horno, Mateus) in liki je prekrita, vzročni princip med prizori ni ključen, prestopi iz zasebnega v prostor igre hipni in tako popolnoma relativizirani, zgodbe junakov so hkrati tudi intimne zgodbe igralcev ...
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani