nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2007, poved v sobesedilu:
»Kako pomembno je,« zapiše znani francoski zgodovinar François Furet v odmevni razpravi Francoska revolucija je končana, napisani v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, »da levičarska kultura, ko se enkrat odloči, da bo razmislila o dejstvih, to se pravi, o polomu, ki ga za njene lastne izkušnje pomeni komunistična izkušnja dvajsetega stoletja, prihaja do tega, da kritizira svojo lastno ideologijo, svoje interpretacije, svoje upe in racionalizacije.« Slovensko »levičarsko kulturo«, ki raje nostalgično obuja »zlate čase socializma« in s tem podaljšuje svojo nepolnoletnost, ta notranja revizija še čaka. Čaka pa jo tudi razmislek o dejanski kondiciji njenega demokratičnega duha: ko namreč vztraja pri marginalizaciji in relativizaciji rojstnega mesta bivšega družbenega sistema, torej partijske zlorabe partizanskega gibanja za revolucionaren prevzem oblasti, povojnih pobojev, montiranih procesov, udbovske strahovlade itn., vztrajno legitimira
sistem, katerega rojstvo je spremljal zločin, mladost in srednja leta pa ideološko nasilje in teptanje temeljnih človekovih pravic.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani