nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2007, poved v sobesedilu:
Že stoletje se umetniške prakse infiltrirajo v območje družbene moči, predvsem z namenom, da bi zamajale simbolno in, v radikaliziranih različicah, tudi dejansko mrežo hierarhičnih odnosov ali celo družbeni red. Moderna umetnost, tudi slovenska - spomnimo se na povojno neoavantgardo ali ideološko diverzijo skupine Laibach v osemdesetih -, je v zadnjih sto letih, ko je zapustila »značenje« realnosti in se posvetila procesu njenega označevanja, zapustila kar nekaj pričevanj o svoji subverzivni družbeni vlogi (umetniške avantgarde dvajsetih let prejšnjega stoletja, Brechtovo epsko gledališče, bodiartistični performansi v totalitarnih režimih ...) - ne glede na to, da se je pogosto ujela v past lastne uspešnosti, postala prodajalka idej in se zapletala v nerazrešljivo logiko kapitala. V moderni umetnosti se ni podrla le meja z znanostjo, že pred tem se je razkrojila meja, ki je iz klasičnega »posnemanja« narave in družbe pripeljala v njuno neposredno
»uporabo«.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani