nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2007, poved v sobesedilu:
S Titovo silhueto brezdušno nastopaškega avtokrata oz. diktatorja (tokrat presenetljivo poudarjeno v varnem političnem in vojaškem zavetju Stalina) je radikalno vprašljivo postavljena tudi revolucija kot nasilna sprememba družbene ureditve (o kateri zdaj v zvezi z drugo svetovno vojno pri nas nihče več noče nič vedeti), saj je tudi s prizori iz francoske meščanske ter sovjetske oktobrske proletarske različice tokrat predstavljena kot neukrotljiva », ki žre svoje lastne otroke« oz. brezskrupulozno manipulira z množicami brezpravnih posameznikov kot brezimnimi grahovimi zrni ali celo prašiči, godnimi za zakol.
Da uprizoritvi ne manjka niti bombastičnega množičnega patosa niti njegovih duhovitih ter ponekod tudi ciničnih in sarkastičnih ironizacij, sta ob režiserjih posebej učinkovito poskrbela avtor glasbe Nećak (s priredbami, predelavami in prepletanji veliko znanih melodij, himen in koračnic iz Titovega obdobja) in koreografinja Pona. Za energijsko nabito in vseskozi
dinamično izvedbo predstave, v kateri se je prepletal naivni revolucionarni patos s trezno porevolucionarno parodijo, je poskrbel razmeroma izenačen ter skupnemu uprizoritvenemu cilju privržen mednarodno sestavljen ansambel izvajalcev.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani