nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2007, poved v sobesedilu:
Številnim soustvarjalcem ambicioznega projekta (med katerimi moramo omeniti vsaj še uveljavljenega hrvaškega zgodovinarja dr.) moramo priznati, da se zgodovinske osebnosti in mita lotevajo s pričakovano kritično distanco tako do protagonistove zasebnosti (saj je prikazan kot neobvladan zasvojenec z vsakršnimi čutnimi nasladami) kot tudi do njegove zgodovinske vloge (kjer ga je neobvladana oblastiželjnost vodila v uničujočo spiralo odvzemanja svobode - in premnogih življenj). S Titovo silhueto brezdušno nastopaškega avtokrata oz. diktatorja (tokrat presenetljivo poudarjeno v varnem političnem in vojaškem zavetju Stalina) je radikalno vprašljivo postavljena tudi revolucija kot nasilna sprememba družbene ureditve (o kateri zdaj v zvezi z drugo svetovno vojno pri nas nihče več noče nič vedeti), saj je tudi s prizori iz francoske meščanske ter sovjetske oktobrske proletarske različice tokrat predstavljena kot neukrotljiva », ki žre svoje lastne otroke« oz. brezskrupulozno manipulira z
množicami brezpravnih posameznikov kot brezimnimi grahovimi zrni ali celo prašiči, godnimi za zakol.
Da uprizoritvi ne manjka niti bombastičnega množičnega patosa niti njegovih duhovitih ter ponekod tudi ciničnih in sarkastičnih ironizacij, sta ob režiserjih posebej učinkovito poskrbela avtor glasbe Nećak (s priredbami, predelavami in prepletanji veliko znanih melodij, himen in koračnic iz Titovega obdobja) in koreografinja Pona.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani