nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2007, poved v sobesedilu:
Besedilo je v resnici »dobro in staro«: prepričljiva drama propada malega trgovskega potnika, poslovneža, zagledanega v lastno namišljeno veličino in soočenega z breznom izgube službe, statusa, smisla, hkrati pa ključnega akterja oz. priče razkroja lastne družine, vendar tudi že nekoliko anahronistična pripoved o zakonitostih primitivnega kapitalizma, ki je v šestdesetih letih od nastanka drame vendarle pridobil dobršno mero sofisticiranih manipulativnih strategij izčrpavanja lastnega pogonskega »goriva« in akumulacije manj oprijemljivih, zato pa učinkovitejših osnovnih sredstev - čeprav, to je seveda res, v bistvu ostaja nespremenjen. Te razlike se je Percevalova uprizoritev dobro zavedala in je vzpostavila nekakšen most med obema tipoma družbe; tako igralci govorijo precej prirejeno in »dopisano« besedilo, bližje sodobni "popgovorici", posodobljena pa je tudi osnovna mizanscenska situacija: dogajanje je postavljeno na rampo in proscenij, ozadje odra je zapolnjeno z goščavo, v
geometrični sredini prizorišča pa kraljuje televizor, ki po potrebi napolni prostor z zvoki mediatiziranega sveta. Uprizoritev je tako po eni strani še vedno »pričevanje« o neki pretekli fazi kapitalistične manipulacije, po drugi strani pa povsem današnja slika sveta nadomestnih vrednot, implementiranega užitka in globoke družbene in eksistencialne praznine, ki se razkrije ob ekskomunikaciji izrabljenega človeškega materiala iz univerzalne verige produkcija-užitek.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani