nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2007, poved v sobesedilu:
Da kdo ne bi hitel z oceno, da gre piscu teh vrstic za apologetiko komunizma, želim poudariti, da ugotovitev, po kateri naj bi komunisti izrabili partizanstvo za prevzem oblasti in legitimiranje nedemokratičnega sistema, po vsem, kar smo že vedeli in danes še toliko bolje vemo, drži, in da si tisti, ki to izreče, pred tem pa še pove, da morata odpor proti okupatorju in partizanski boj ostati v našem spominu kot temeljni pozitivni vrednoti, gotovo ne zasluži, da se ga ožigosa za nekoga, ki pljuva po partizanstvu. To pa ne spremeni tega, da je pri iskanju odgovorov na to, da komunizem v zavesti ali podzavesti številnih pripadnikov kar nekaj slovenskih generacij nima enoznačnega oziroma le negativnega temveč istočasno tudi vsaj deloma pozitivni predznak, gotovo potrebno razmišljati večplastno in zunaj tradicionalnih okvirov. Izvor tega, da med velikim delom in komunistično partijo obstoja posebno razmerje, kjer sicer ne manjka sovraštva pa tudi ne kar nekaj ljubezni, je najti
v dejstvu, da smo se sicer tradicionalno pohlevni, bogaboječi ter periferni med drugo svetovno vojno pa tudi po njej zaradi delovanja slovenskih komunistov prvič opazneje in kolektivno znašli v središču in na pravi strani zgodovine, na bleščečem, zavezniškem in zmagovalnem delu zgodovinskega svetovnega odra.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani