nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2007, poved v sobesedilu:
Njegov glas je bil preoster za izkušenega diplomata in kljub njenemu odgovoru, da tega nikoli ni izjavila, še manj pa hotela namigniti, da Kitajsko čaka enaka usoda kot njeno nekdanjo domovino, je pred njim, pa tudi pred drugimi kitajskimi akademskimi delavci stala oseba, rojena in odrasla v komunizmu, ki je instinktivno sposobna prepoznati slabosti enostrankarskega monolita in je iz lastnih izkušenj prepričana, da je socialistična pravljica podobna milnici, katere mehurčki se bodo prej ali slej razpočili.
Za Kitajce je Merkel predstavnica tistega pojma, ki bi ga lahko z jezikom rastoče Evropske unije v odnosih s Kraljestvom sredine imenovali »nova Evropa«: političarka, na katero gospodarski čudež, ki temelji na brezpravnem delu, ni naredil dovolj velikega vtisa, ki ni prepričana, da si je Kitajska zaslužila odpravo embarga na izvoz orožja, je neutrudna pri naštevanju konkretnih primerov kratenja človekovih pravic in neusmiljena, ko gre za osnovna pravila globalizacije -
kar pomeni varovanje okolja, spoštovanje intelektualne lastnine in poštene trgovine, ki se jim ne more izmuzniti nobena država samo zato, ker nosi nalepko »v razvoju«, ali zato, ker prej 150 let ni mogla onesnaževati, krasti patentov in v imenu industrializacije dampinško zniževati cen.
V nemški kanclerki kitajski funkcionarji vidijo utelešenje vsega, česar se v procesu rasti sodobne Evrope najbolj bojijo - mešanico starih vrednot individualizma, ki se jim Amerika postopoma odreka v imenu interesov sile, in sodobnega protekcionizma, ustvarjenega s poroznim velikim zidom, zgrajenim iz množice neulovljivih pravil in sofisticirane arogance, skozi katerega prehajajo ljudje in ideje drugih barv, za njim pa ostaja ali bi morala ostati njihova prtljaga s poceni instrumentarijem za napad na kakovost življenja, blaga, odnosov in razmišljanja.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani