nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2007, poved v sobesedilu:
Na področju vizualnega NPK, ki se mu posvečamo v tem zapisu, nadaljuje ločevanje na likovno in intermedijsko področje, ki je nastalo že v prejšnjem nacionalnem programu za kulturo.
Na prvi pogled se zdi, da se s tem laže uglasimo z dogajanjem v sodobni umetnosti, v kateri so tradicionalni likovni prijemi le del njenih ustvarjalnih praks: večji del obsega prepletanje z drugimi umetnostnimi govoricami (z zvokom, gibljivo sliko, umetniška dela postajajo uprizoritve, in ne končni izdelki), celo z jezikom zunajumetnostnih, humanističnih področij (s koncepti, študijami, razpravami in drugim) ter razgradnja umetniškega dela kot trajnega izdelka v časovno končne performanse in instalacije. Delitev vizualnega na likovno in intermedijsko področje ne izhaja iz dveh, po svoji naravi različnih umetnostnih področij (sodobne intermedijske prakse so samo ena od razvojnih oblik vizualnih praks) in ga tudi ni videti na nobenem svetovnem umetnostnem dogodku,
kjer se vizualno predstavlja v vsem svojem razponu, od tradicionalnih do sodobnih »intermedijskih« govoric.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani