nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2007, poved v sobesedilu:
Ko danes kjer koli - na platnih beneškega bienala ali na oglasu za modo - vidimo do nerazpoznavnosti spojena dva obraza, ne pomislimo več le na Picassov kubizem, ampak tudi na Bergmanovo Persono; in ko na enem od mnogih ekranov spremljamo simulacijo računalniške igrice, ne pomislimo več le na Baudrillardovo teorijo simulakra, ampak tudi na prizor proti koncu Antonionijeve Povečave, ko skupina mladcev v londonskem parku igra tenis - brez žogice. A ko gre glavni junak fotograf mimo, privzame igro - in jim vrne pobeglo, četudi neobstoječo žogico. Približno tako je s filmskimi gledalci: vemo, da žogice (realnosti) ni, a nam to ne preprečuje, da se ne bi odzivali nanjo in se tu in tam celo vključili v igro.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani