nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2007, poved v sobesedilu:
Kot mojstrovino označi zlasti prva dva dela, intenzivnost opisov, pripovedno silovitost in grenko komični katastrofizem, v čimer vzporeja z romani Louisa Célina. Napetost do zadihanosti, srd; konfrontacija z robatimi dejstvi življenja; sprevod ljudi, od kmetov, rokodelcev, učiteljev, politikov, pripadnikov Mussolinijeve okupatorske vojske, nemških soldatov in zatem človeškega mravljišča povojne komunistične Jugoslavije - v romanu Prišleki, kakor ga dojame, je zajet ves človeški bestiarij.
Za druga dva »botra« Kovačičevi trilogiji določi, zlasti z mislijo na njegovo slo po polemičnosti, najvidnejšo v avtobiografskih romanih; v seksualnem prebujanju protagonista Prišlekov, Bubija, ambivalenci zaznav doraščajočega fanta in njegovem metafizično podloženem hrepenenju, pa nemški kritik, pač v neizogibni potrebi kritike po umestitvi za nemški prostor novega pisatelja v neki okvir, Lojzeta vzporeja s Franzem Kafko.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani