nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2007, poved v sobesedilu:
Z uvedbo nenačelne rusko-polovske koalicije in, ah, globalistične moči ljubezni. Tako, da prestavi vojaško propadlega in Jaroslavno z njune svete zemlje, opustošene od Polovcev, naravnost na zofo njihovega kana, s katere vsi skupaj zadovoljno opazujejo veliki baletni finale (ki deluje z bolj ali manj orientaliziranimi tours predvsem kot ekshibicija Bogova - koreografka Kristof je konvencionalnemu besednjaku vdihnila bolj malo polkarakterne slikovitosti); tako, da spremeni besedilo (!) v zadnjem slavilnem zborovskem vzkliku v »Naš kan in«; z glasbenimi vezmi, ki jih nisem slišal še nikoli; z razkosavanjem dejanja, takim, ki mestoma dramaturško briskira celo ohranjene replike; s spuščanjem zavese po recitativu; z iztrganinami znane (polovske plesne in pohodne) glasbe, uporabljenimi za entracte.
Režijska namestitev je sicer pretežno marionetna, atmosfersko suha, nerodna zaradi ujetosti v odrsko konfiguracijo, kakršno si je sama izbrala (dominanten, samozadosten element v
scenografiji Stojnova je nekakšna klobasasta avreola), na trenutke pa tudi sugestivna (opustošeni Putivelj).
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani