nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2007, poved v sobesedilu:
Od tam sta prišla direktor Jugoslovanske kinoteke () in vodja njenega filmskega arhiva ( Erdeljanović), pri nas je, kot se za Slovenijo spodobi, ta dejavnost razdrobljena na Slovenski filmski arhiv (zastopala sta ga vodja in višja arhivistka -) in Slovensko kinoteko (v njenem imenu sta govorila vodja programskega oddelka in vodja arhivskega oddelka). Izhodiščna vprašanja so bila: katero gradivo ohranjati in kako; ali filme hraniti za to, da jih prikazujemo, ali samo zato, da se ohranijo; kaj in kako hraniti nove nosilce zapisov; kakšna je vloga kinoteke v času, ko si je filme mogoče ogledati kar doma in kako ljudi (katere?) prepričati, da to počnejo v kinotečni dvorani in zakaj ...
Vloga Jugoslovanske kinoteke je bila zapisana v ustanovni listini, ki sta jo 5. oktobra 1949 podpisala predsednik komiteja za kinemotografijo ter predsednik vlade in minister narodne obrambe Jugoslavije: to je samostojna zvezna ustanova z nalogo, da trajno zbira in obdeluje filme, izobražuje
filmske kadre s prikazovanjem filmov, preučuje zgodovino filma in sodeluje s podobnimi ustanovami doma in v tujini.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani