nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2007, poved v sobesedilu:
Violinist, ansambelski vodja, »nenehno preizprašuje slog izvajanja«, kakor piše v koncertnem listu (v katerem najdemo mdr. tudi »libreta, ki so jih uporabili«, »dvorano kralja v Londonu« in še kaj takšnega); ampak za moje čute ga je iskanje pripeljalo k celovečernemu akademskemu teznemu eksperimentu, ki zaradi utripajoče osvobojenosti sicer ni suhoparen, četudi je po drugi strani ujet v razmeroma ozek, da ne zapišem izsušen komorni prostor zasedbene postavitve.
Če bo čez dvestopetdeset let nastopil v Gallusovi dvorani, denimo, pevsko-pianistični duo, specializiran za staro glasbo, in izvajal Wolfove samospeve, a tudi Mahlerjeve cikle ali celo Pesem o zemlji, bo občinstvo Mahlerjeve predloge ne glede na morebitno "historičnoanalitično" izvajalsko tehtnost pač doživelo v reducirani obliki - izvedbena optika bo redukcionistična. In nemara si bo kdo mislil: že prav, ampak zakaj ne bi teh pesmi izkusili v vsem (orkestrskem) barvnem bogastvu?!
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani