nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2007, poved v sobesedilu:
Eden od mogočih »ključev« za »odpiranje« vseh nadaljnjih pesniških, gibalnih, likovnih in glasbenih drobcev, ki gledalca nikakor ne vodijo k zaključeni zgodbi, enovitemu razpoloženju ali sporočilu, je začetni detajl razosebljenega človeškega (božjega?) očesa, skozi katerega se nam ponuja kaotično neulovljiv (v)pogled v skrito in iracionalno podstat posameznikovih akcij in reakcij ter njihovih do nerazpoznavnosti zmaličenih spominskih in sanjskih transformacij. Nosilni osebek tega čutno, čustveno in energetsko nabitega, a razumskim razlagam namenoma izmaknjenega odrskega dogajanja je nadarjena in projektu predana »nosilna interpretinja«, ki ji v strastnem, mučnem iskanju, ponazarjanju zmuzljivih in enigmatičnih okruškov identitete partnersko pomagajo plesalec, glasbenik (sprva z unikatnim ozvočenim godalom in brenkalom, pozneje z ozvočeno violino), kamerman (s »prenašanjem« izbranih izrezov in detajlov z odra na zaslon) in maskerka (z neposrednim pretvarjanjem obraza v masko).
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani