nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2007, poved v sobesedilu:
Tako je zastavljen tudi glavni lik, Sganarel, Svete ga dosledno izpelje kot rahlo butastega in nažehtanega drvarja, njegova številna preigravanja in poskusi, da bi se izvlekel iz nemogočih situacij, občutimo kot igralsko visoko artikulirane rešitve, ki pa kažejo prisilnost same situacije; Sganarel, kot ga vidimo, je res pahnjen v vloge, igra (in skoraj zaigra) jih za življenje in v njem hote ni igralske umetelnosti, igra je brez precioznosti, je bolj grob možak, ki pa se vživi v veliko imenitnejši poklic, pri katerem mu je navržena tudi kakšna drobna pregreha. Svete Sganarela odigra v nekoliko dolenjsko intoniranem govoru, s prepoznavno "žlampaško" majavostjo in zakasnelimi reakcijami in zgrešenimi fokusiranji sogovorcev, pa tudi nekoliko pokrčeno, sključeno, tako da pride korpulenca njegovega najmočnejšega soigralca, Vladimirja kot žene in obenem očeta iz muhavosti mutaste hčere, še bolj do izraza. Nastopajo še kot požvizgavajoči dojiljin mož in popevajoči snubec, vzet iz
operne manire, pa v ne povsem razvidni vlogi Soseda in Dojilje, in Panizon.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani