nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2007, poved v sobesedilu:
Režija bere Molièra (tudi) skozi commedio ', vsaj nekateri kostumi, čeprav brez mask, pa podvojena zasedba igralcev v po dveh, pogosto diametralno nasprotnih vlogah, na to namigujejo, nekoliko pa tudi način igre, za katerega imamo občutek, da je njegov izvor improvizacija, veliko je burkaštva, neposredne erotike, ošlatavanja in njegovih neuspelih poskusov, drobnih zapletov, ki kažejo neko skoraj surovo, neponarejeno in neolepšano ljudsko radoživost, splošno "pofukljivost" kazijo samo ljubosumni možaki in preračunljivi očetje, osmešeni in benigni predstavniki norm družbe.
Tako je zastavljen tudi glavni lik, Sganarel, Svete ga dosledno izpelje kot rahlo butastega in nažehtanega drvarja, njegova številna preigravanja in poskusi, da bi se izvlekel iz nemogočih situacij, občutimo kot igralsko visoko artikulirane rešitve, ki pa kažejo prisilnost same situacije; Sganarel, kot ga vidimo, je res pahnjen v vloge, igra (in skoraj zaigra) jih za življenje in v njem hote ni igralske
umetelnosti, igra je brez precioznosti, je bolj grob možak, ki pa se vživi v veliko imenitnejši poklic, pri katerem mu je navržena tudi kakšna drobna pregreha. Svete Sganarela odigra v nekoliko dolenjsko intoniranem govoru, s prepoznavno "žlampaško" majavostjo in zakasnelimi reakcijami in zgrešenimi fokusiranji sogovorcev, pa tudi nekoliko pokrčeno, sključeno, tako da pride korpulenca njegovega najmočnejšega soigralca, Vladimirja kot žene in obenem očeta iz muhavosti mutaste hčere, še bolj do izraza.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani