nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2007, poved v sobesedilu:
Toda po zelo obetajočem začetku se predstava zaplete v hermetičen in abstrakten svet dekliškega odraščanja, v katerem režiser nekajkrat vpelje vzporednico med svetom sodobnih najstnic, znamenitih dekliških in ženskih likov iz preteklosti, med njimi Orleanske, ki so to občutljivo obdobje doživljale - in ga ne tudi preživele - skozi mandat višjih poslanstev. Predstava postreže s kar nekaj vizualno močnimi in tehnično domiselnimi prizori, poleg uvodnega gre omeniti prizor z mečem, na katerem se »cvreta« dekletina parfum in ličilo, pa eden zadnjih, ko je v njeno glavo, medtem ko stoji z mečem v roki, usmerjen svetlobni žarek, kar je še ena asociacija z omenjeno »božjo bojevnico« iz preteklosti. Toda vmes je v predstavi z zelo počasnim ritmom veliko praznega prostora in hermetičnega dogajanja, med drugim tudi v zadnji tretjini, ko se mestoma ob navzočnosti nerazumevajočega in sovražnega »zunanjega sveta«, ki ga uteleša skupina mladih moških, pojavi dekletov alter ego, ki kot mračen
večinoma zgolj prisostvuje počasnim protagonistkinim akcijam mentalnim metamorfozam.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani