nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2007, poved v sobesedilu:
Začetek predstave je vizualno izjemen - na kovinski mizi se topi subtilno osvetljeno žensko telo, ki asociira na kiparske upodobitve mističark, in ko se skozi levitev izvije dekle, se »stara koža« vse do konca predstave topi in z mize polzi. Toda po zelo obetajočem začetku se predstava zaplete v hermetičen in abstrakten svet dekliškega odraščanja, v katerem režiser nekajkrat vpelje vzporednico med svetom sodobnih najstnic, znamenitih dekliških in ženskih likov iz preteklosti, med njimi Orleanske, ki so to občutljivo obdobje doživljale - in ga ne tudi preživele - skozi mandat višjih poslanstev. Predstava postreže s kar nekaj vizualno močnimi in tehnično domiselnimi prizori, poleg uvodnega gre omeniti prizor z mečem, na katerem se »cvreta« dekletina parfum in ličilo, pa eden zadnjih, ko je v njeno glavo, medtem ko stoji z mečem v roki, usmerjen svetlobni žarek, kar je še ena asociacija z omenjeno »božjo bojevnico« iz preteklosti.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani