nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2007, poved v sobesedilu:
Uho in srce sta po interpretkinem uvidu in doživljajski odprtosti postavljena v pesem, v njeno krajino in obenem pod njeno kupolo. Tudi obsežni, kompleksno prepognjeni samospevi so dani kot en sam gradacijski dih, s petjem, ki se blaženo smehlja in opija (Griegove Sanje), ki se zna položajsko vzburiti v recitativni elokvenci (Jesenski vihar), ki se ezoterično zatopi (Labod), prostodušno poigrava (Liszt: Tiho plavaj, moja pesem), se trpko, z izvajalsko psihično vzdržljivostjo sooči z ginevanjem bližine in ljubezni (Menottijeve somračne Pesmi oddaljenosti - z vrhuncem v "visokodramsko" zbitih tonskih klimaksih Pisma), se prepusti lirski (Lajovčeve pesmi) ...
Pianistka Boljubaš je delovala predvsem kot dobro pripravljena, lepo zveneča in zadržana spremljevalka - brez opaznejših domišljijskih pobud (npr. agogičnih), le v redkih trenutkih vznesena (poigra se v Lajovčevi pesmi Iskal sem svojih mladih dni).
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani