nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2007, poved v sobesedilu:
Prva že nekaj časa kroži po evropskih festivalih in je lep primer Hermanisovega razumevanja gledališča: resnično življenje po njegovem mnenju vsebuje več dramatičnega kot ves Shakespeare skupaj, in v gledališču ga zanima obujanje zasebnih mitologij in spominov. V Dolgem življenju tako preživimo dan s petimi starci (predstavljajo jih mladi Hermanisovi igralci), ki »živijo« v prostorih, natrpanih s spomini, v Očetih (predstava je bila premierno uprizorjena pred dobrim mesecem v Schauspielhaus Zürich) pa spremljamo tri pripovedi o resničnih očetih treh igralcev, zgodbe o drobnih spominih na ljudi, ki so jih v življenju najmočneje zaznamovali, med predstavo pa se igralci ob pomoči maskerjev počasi, a temeljito »preobrazijo« v tiste, o katerih pripovedujejo. Triurna (kljub vsemu nekoliko predolga) predstava je polna poetičnega ilustriranja in pomenljivih detajlov in pred gledalcem tako rekoč v živo uprizori še eno Hermanisovo gledališko prepričanje, namreč
o igri kot umetnosti transformacije oz. »čudežu preobrazbe«.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani