nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2007, poved v sobesedilu:
In tu je bila točka, ko se je Jelcinova kariera zlomila: kot rečeno, nekoč mu bodo najbrž postavili spomenik, ker ni obupal, a od tedaj naprej je samo še branil reforme, nič več ni »napadal«, izgubil je vso iniciativnost, pošle so mu ideje, vodenje države je predal ljudem v svojem »okrožju«, kot je te ljudi imenoval tisk, umaknil se je v ozadje, težko je preživljal trenutke, ko je opazoval stvari okoli sebe, v dveh letih se je postaral za desetletje in več in vodka mu je bila čedalje pogostejša tolažba. Ko je v spopadu z vrhovnim sovjetom tako glede reform kot glede pristojnosti za vodenje države moral žrtvovati najprej svojo reformno ekipo na čelu z Gajdarjem in pozneje v krutem obračunu za ohranitev položaja oktobra 1993 uporabiti celo tanke sredi Moskve za končno zmago nad Belo hišo in ko so ga nesrečni »svetovalci« pretentali, da jim je decembra 1994 odobril tudi »hiter vojaški poseg« - ta se je pozneje spremenil v nikoli dobljeno, krvavo in politično
umazano vojno za Čečenijo -, se je zdelo, da je z Jelcinom konec. Osebnostno konec, kajti država se je počasi, a zanesljivo postavljala na noge.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani