nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2007, poved v sobesedilu:
Prav divjost, zmačkanost, frenetičnost so temeljni podton prvega dela, posebno še, ker so nekateri prehodi podčrtani s trzavičnimi igralskimi soli, ki s svojo "odlepljenostjo" in komentarjem morda malce zavirajo sicer hitro ekspozicijo. pada iz ene konfuzije v drugo, največ jih priskrbi kar družina; Tič ga zastavi kot rahlo nemočnega, pasivnega, tudi ihtavega srednjeletnika na robu občasnega delirija, ki se mora spopadati s celo vrsto lastnih in tujih hib, in v drugem delu, ki je preglednejši, umirjenejši, se stvari razpletejo; oče se vrne, z obvladanim minimalizmom zelo učinkovito pričara njegovo brezstrastnost, apatičnost, ki se potem polno razmahne in spet omahne v laž in žrtev, nekakšno hipno prebujenje, materi se odpelje, Jette Vejrup ji daje ves čas sočutno toplino in človeškost, tudi umirjenost, kljub njenemu posiljevanju vseh naokoli z umišljenim redom in angažmajem, enako naivno, nekoliko zasanjano in entuziastično, vzneseno "razčustnovano" ne glede na objekt deluje tudi
Muha, zrel, potenten cinizem prinese, in drugih, moški imajo že v besedilu malo več priložnosti.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani