nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2007, poved v sobesedilu:
Človek, ženska pred nami je (dobesedno in v prenesenem pomenu) večplastna, nikoli dokončno spoznana, njeno bistvo se izmika možnosti, da bi se odrazilo skozi preprost, vizualno domačen, a vsebinsko nezadosten, fotografski portret.
Razplasteno telo, ki ga gledamo, je seveda golo, osvobojeno vsakega balasta, s čimer avtorica hočeš nočeš malce pokoketira tudi s tradicijo body arta, zelo pomembne pa so spokojna drža telesa in "portretirankine" zaprte oči. Če bi bilo delo položeno v horizontalni položaj, bi nas neizbežno asociiralo na sarkofag, morda celo na kakšen skrivnostno mistični torinski prt, nekaj tovrstnih občutij pa vsebuje tudi v sedanji, pokončni legi.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani