nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2007, poved v sobesedilu:
Končno pa je tu Trenutek resnice (tako napovedan na jedilnem listu), namreč posnetek eksplozije jedrske bombe, s komentarjem enega njenih tvorcev, Oppenheimerja, ki zloveščo gobo pospremi s prav nič ironičnim citatom iz Bhagavadgithe o neusmiljenem prinašalcu smrti in pokončevalcu svetov in na ta način smrt iz poezije preseli v surovo (in nedvomno tudi današnjo) stvarnost.
Benevolentna prijaznost, s katero gledalcem strežejo nastopajoči ( R., -,,, in), je torej v temelju sumljiva, med ljubeznijo in smrtjo, med užitkom in kaznijo, med hrano in njenim drugim (torej drekom, o čemer v predstavi sicer ni neposrednega govora) je samo tenka linija, ki ni nikdar dokončna in jo je mogoče mimogrede prestopiti. Neki drug »trenutek resnice« pa pride za nami: potem ko smo tako samoumevno zadostili svojim prvinskim nagonom, se namreč znajdemo pred vprašanjem, kdo pa je bil tisti, ki nam je v resnici postregel, kateri Gospodar nas je tako izbrano nahranil - in kaj bo navsezadnje terjal v
povračilo?
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani