nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2007, poved v sobesedilu:
Nato nas iz blagega prehranjevalnega razpoloženja iztirjajo pesmi, ki po vsebini povečini nikakor niso to, kar si predstavljamo kot primerno spremljavo k hrani (npr. Verlainov Pogreb, Wildova Jetniška balada, Bennova Lepa mladost, Baudelairove Vampirkine metamorfoze ali Poejeva Annabel), njihovi intonaciji pa se pridružujejo tudi igralski komentarji, ki nas na prvi pogled šaljivo, a vendarle neusmiljeno treznijo. Končno pa je tu Trenutek resnice (tako napovedan na jedilnem listu), namreč posnetek eksplozije jedrske bombe, s komentarjem enega njenih tvorcev, Oppenheimerja, ki zloveščo gobo pospremi s prav nič ironičnim citatom iz Bhagavadgithe o neusmiljenem prinašalcu smrti in pokončevalcu svetov in na ta način smrt iz poezije preseli v surovo (in nedvomno tudi današnjo) stvarnost.
Benevolentna prijaznost, s katero gledalcem strežejo nastopajoči ( R., -,,, in), je torej v temelju sumljiva, med ljubeznijo in smrtjo, med užitkom in kaznijo, med hrano in njenim drugim (torej
drekom, o čemer v predstavi sicer ni neposrednega govora) je samo tenka linija, ki ni nikdar dokončna in jo je mogoče mimogrede prestopiti.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani