nova beseda iz Slovenije

DELO, leto 2007, poved v sobesedilu:

Iz brezosebne ploske sence (kot iz daljne večnosti) se je interpretovo obličje na začetku njegovega dialoga s tukajšnjim in današnjim avditorijem s hipno lučno spremembo reliefno individualiziralo in polnokrvno oživelo v podobo dostojanstvenega, vseskozi obvladanega, zadržanega in z življenjem »zboganega« zrelega moža, nepodkupljivo jasnovidnega v presoji, da se obsodbi nerazumevajočega okolja nikakor ne bo mogel izmakniti, ter neomajno vztrajnega v zvestobi svoji (p)osebni identiteti in poslanstvu kritičnega razumnika kot vselej in vsepovsod nadležnega » ali brenclja«, ki naj »slehernega drami, spodbuja in« in mu »sedi za tilnikom«. V izhodiščno ploskovitost »večne« posmrtne maske se je monolog na koncu bleščečega Sokratovega filozofskega obračuna z družbenim okoljem - enako učinkovitega v obsodbi prilagodljivega, zavistnega in obrekljivega današnjega globalnega potrošništva in brezhrbteničnega političnega pragmatizma - s podobno hipno lučno spremembo tudi gledališko dovršil.

se je kot avtor asketske odrske priredbe in njen skromno zadržani, a vseskozi suvereni interpret znal in zmogel usmeriti zgolj na bistveno ter se izogniti vsakršnemu nepotrebnemu patosu ter morebitnim teatralnim in igralskim umetelnostim.



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA