nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2007, poved v sobesedilu:
je za temo svojega dramskega debija na lutkovnem odru izbrala nadvse aktualno zasvojenost starejšega od protagonistov (Tinčka) z računalnikom oz. neskončnimi labirinti možnosti nekritičnega zapravljanja časa znotraj sveta hladne in dvodimenzionalne navidezne resničnosti. Čutno nazorno opozicijo človeško tople in tridimenzionalne resničnosti je vzpostavila po eni strani s »klasično« željo mlajšega brata () po živi, živahni in čutno neposredni fantovski igri (npr. kavbojev in indijancev), po drugi pa s poetično poduhovljenimi nežnimi melodijami violine, ki vdirajo v shematizirano togost in hlad navidezne resničnosti ter s svojo lirsko čarobnostjo prebujajo fantovska čustva in vse bolj privlačijo njuno pozornost in radovednost.
»Lov« obeh bratcev za domnevnim hipnim odsevom skrivnostne violinistke na zaslonu in nenehno ponavljajočo se mamljivo melodijo žlahtnega godala se najprej odvija znotraj računalniškega sveta navidezne resničnosti, kjer se neučakana
protagonista srečata z vrsto digitaliziranih bitij (od radoživih Pleskarjev in Papige v kletki do Velikega in Malega dvojčka, od samovšečnih Črk in poosebljenih Štirih letnih časov do Računalniškega možica, ki kot nekakšen računalniški črv ali virus vztrajno »briše« navidezno resničnost z zaslona), dokler se na koncu vendarle ne izkaže, da prihajajo krhki in nežni »spevi srca« iz bližnje sobe, kjer si z njimi krajša ure samote neznana deklica na obisku pri svoji teti.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani