Tudi pridige so spisane v neposredni govorici, kavboje pa smejo k službi božji spremljati tudi psi. Szasz, avtor knjige Vera na ameriškem Zahodu danes, opozarja, da videti kavboje pri molitvi ni nobena eksotika: »Res je, da se konec 19. in v začetku 20. stoletja niso gnetli v cerkvenih klopeh, vendar je bilo med njimi težko najti kakega izrazitega ateista.«