nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2007, poved v sobesedilu:
Razčustvovana simfonična glasba Kirila Džajkovskega prehaja v orgiastični nasprotni ekstrem, ko citira Vivaldija in ga barva z balkanskim melosom, ob tem pa gre slovenski živelj (govori stvarnost) na kolena (koreografira). Domnevni pokončani in na ulico odvlečeni Prelih bo kot amnezični omamljenec generiral vsakršne opravljive interpretacije - postavitev locira Dogodek nanj. Kljub temu da dramaturgija Kosi (ob neoporečnih rekontekstualizacijah besedila) ne prečisti precej poenostavljene in redundantno razlagalne vizure, s katero nastopa režija Popovskega (zelo specifičnemu entuziazmu gre zasluga za delno povzemanje Grumovih didaskalij v postavitvi), se podajanju psihoanalitske anamneze slovenstva posreči več zanimivih rešitev: intenzivna je prezenca Afre v izpeljavi Jagode, katere nerealizirana gola dojka je podana plastično in drastično; gospa Prestopil mesi krušno testo zgolj s prelaganjem moke; uprizarja napihljivo lutko s »krčenjem« in »razširjanjem« lastnega človeškega
mesa; igra Teobaldov »"osvaldovski"« prizor v tapecirani omari kot simbolnem mestu travm in imaginarnosti.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani