nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2007, poved v sobesedilu:
V tej skupnosti, ki usklajeno sobiva z lastnimi simptomi (obešencu se inkognito ukrade čevlje z nog, le Gapit se izpostavi s sovražnim vzklikom), so liki seštevane točke, reificirane »figurine«, njihova osnovna lega negotova, na postelji zleknjena klada mesa (po vzorcu "antiposiljevalskega" Šelihovega Preliha, ki mu je grozovitost pisana le v literarni resničnosti). Vlada videz, presojni kostumi razkrivajo preoblečeno tolovajsko bistvo, šteje še tako ponarejeno zavzetje družbene vloge (pomenljivo je Teobaldovo reprezentiranje sonca, ki ostaja vohljaško navzoče v tuji zgodbi, ali množični prizori, koncipirani kot gasilsko nastavljanje kameram) in fetišiziranje povratnikov iz vélikega sveta. je percipirana v luči večne dilematike med svetom in domom, postavljena na visoko lestev, nad vse, njeno bistvo v ozadju: disociirano, intimno nedosežno nagonsko bitje (eden igralsko najbolj natančnih je prizor njenega tipajočega artikuliranja lastne notranjosti pred), ki porazi svojega demona na
lastno pest in uravna svoje razmerje z moškim principom (svetom) ob izkoriščanju tujih šibkosti - takšen je moralni kodeks tega okolja.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani