nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2007, poved v sobesedilu:
Potem ko je bil na prelomu devetdesetih tedanji filmski studio Viba administrativno skoraj povsem razpuščen čez noč in se je večina njegovih delavcev kot v kaki depresivni socialni drami že nekaj tednov pozneje znašla na cesti, je bila pot do novega slovenskega filmskega studia, tega nujnega in ključnega objekta, ki bi lahko stabiliziral in dinamiziral slovensko kinematografijo, dolga in vijugasta, trajala pa je dobro desetletje. Ko smo pred nekaj leti z državnim vložkom v višini približno trinajst milijonov evrov (približno toliko je bila v tistem času vredna tudi investicija v ljubljanski Kolosej) končno dobili sodoben infrastrukturni filmski objekt, se je zdelo, da bo ta dal še dodatni pospešek takratni slovenski filmski pomladi; po predhodnici leta 1997 (Outsider in Ekspres ekspres) jo je nekaj let pozneje nasledila nepozabna serija filmov V leru, Jebiga, Porno film, Zadnja večerja, Kruh in mleko, Šelestenje, končala pa se je pozimi pred dobrimi
tremi leti z zmagovalnim dvojcem Kajmak in marmelada in Pod njenim oknom. Takrat je bil slovenski film geslo dneva in »nekaj zgodbe, nekaj humorja in ščepec emocij« je v kinodvorane privabilo trume gledalcev.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani