nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2007, poved v sobesedilu:
Stari Pomarančnik, kot sta si ga zamislila in ga soustvarila protagonist in snemalec, nam na vizualno in dramaturško sicer neambiciozen, zato pa toliko bolj Miklavčevi neponovljivo posebni eruptivni osebnosti prilagojen fragmentaren način spregovori z okruški ubesedenih in odigranih spominov, ki jih v radoživemu protagonistu prebudijo izbrane avtentične risbe, fotografije, zapiski in knjige iz njegovega osebnega arhiva oz. knjižnice. V spominu tako ostaja Miklavčeva očaranost nad Levarjevo interpretacijo Rostandovega Cyranoja de Bergeraca in pripoved o tem, kako se ga je po tej odločilni umetniški spodbudi tudi sam naučil na pamet in ga vsem navkljub recitiral nerazumevajoči in celo sovražni publiki kar na Koleziji ali nogometnem igrišču za Bežigradom, kjer si je za nerazumljeno umetnost prislužil celo bolečo »bombo« tedanjega uglednega »centerfora« ljubljanskih žogobrcev. Ali Miklavčevo pismo kralju, ki mu je v najrosnejših otroških letih recitiral Ganglovo, potem pa se
sklical na to nekdanje »znanstvo«, ko je kot kritičen državljan Kraljevine Jugoslavije priporočal svojemu kralju, da uvede v vladi ministrovanje brez plač.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani